Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja je specialna knjižnica odprtega tipa.

V knjižnico SEM lahko vstopajo uporabniki, ki imajo dokazilo o izpolnjevanju enega od PCT pogojev. PCT pogoj je obvezen za vse obiskovalce, starejše od 12 let. (6. 9. 2021)

Navodila za uporabnike knjižnice (pdf, 275 KB) (6. 9. 2021)

Obvestilo knjižnice o spremenjenem načinu dela (8. 7. 2021)

Dejavnosti knjižnice so nabava, dokumentiranje, hranjenje in posredovanje gradiva uporabnikom (muzejski kustosi, študentje, arhitekti, oblikovalci, zunanji obiskovalci ...), izdelava hemeroteke (izrezovanje člankov iz dnevnega časopisja od leta 1923 naprej), vodenje bibliografij sodelavcev muzeja, izmenjava publikacij, ki jih izdaja muzej, s sorodnimi domačimi in tujimi ustanovami.

Posebnosti fonda

Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja hrani več kot 25.000 enot domačih in tujih monografskih in periodičnih publikacij s področja etnologije, antropologije, muzeologije, konservatorstva in restavratorstva: publikacije, vezane na zbirke muzeja v okviru posameznih kustodiatov (ruralno gospodarstvo, ljudsko stavbarstvo z notranjo opremo, oblačilna kultura, ljudska obrt in promet, ljudska likovna umetnost, družbena kultura, zunaj evropske kulture), literaturo, ki je rezultat raziskovanja načinov življenja in ljudske kulture na Slovenskem (gre za definicijo predmeta etnologije, ki se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja uveljavila v slovenski etnologiji), ali ki bi po svoji vsebini lahko bila vir za študij etnoloških tematik.

Zgodovina knjižnice

Ustanovljena je bila leta 1923 skupaj z muzejem. Takrat so bile zbirke predmetov etnografskega pomena prenesene iz Narodnega muzeja v Kraljevi etnografski muzej, knjižnični fond, nanašajoč se na te zbirke, ter tisti z etnološko in antropološko tematiko pa v knjižnico muzeja.

Poslanstvo knjižnice

Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja s svojimi osnovnimi dejavnostmi podpira temeljno dejavnost matične ustanove. Skupaj z muzejem odkriva domači in tuji strokovni in laični javnosti zaklade naših prednikov, drži ogledalo sedanjim generacijam in skuša razsvetljevati pot prihodnjim rodovom.

V duhu humanističnih načel se zavzema za spoznavanje in primerjanje kulturne ustvarjalnosti lastnega naroda z izkušnjami drugih narodov in etničnih skupin. Tako pomaga preverjati in krepiti slovensko istovetnost, obenem pa razvijati spoštovanje in kritičnost do najrazličnejših načinov človeškega življenja širom sveta.