Bosi. Obuti. Sezuti. govori o sobivanju nog in obuval, njihovih spremenljivih oblikah in pomenih v prostoru in času ter njihovih vlogah v organizaciji individualnih mikro svetov.

Razstavna pripoved izhaja iz univerzalno človeškega, opredmetena pa je z muzejskim in zasebnim gradivom, pričevalnim za slovenske in deloma evropske razmere. Mestoma jo dopolnjujejo »eksoti« zunajevropskih kultur in gradivo, ki sodi v sodobni globalni svet.

Skozi zgodovino so obuvala pridobila zelo širok nabor oblik, vsaka med njimi je po svoje odsev okolja in razmerij med ljudmi v tem okolju. Razmerje med ljudmi in obuvali je zato raznovrstno in večplastno, saj je pravzaprav podaljšek odnosov med ljudmi. Prav vsakdo med nami je del širše univerzalne zgodbe o sobivanju nog in obuval;  pa čeprav gre »le« za osebno izbiro in izkušnjo lastnih nog v lastnih čevljih. 

Bose noge niso le del poletnega udobja in ležernosti, lahko spremljajo status sužnja, ujetnika, reveža … Obutost ne kaže le na splošni oblačilni kodeks, lahko označuje elitnega položaja nosilca v družbi ali preprosto tistega, ki se odpravlja na pot … Sezutost kot začasno nasprotje obutosti je lahko znak spoštljivosti, podrejenosti, vljudnosti, lahko pa odraz intime doma, obredja ali odnosa ...

Razstava je s svojimi vsebinami in programi namenjena vsem tistim, ki so voljni opazovati in razmišljati o vsakdanjih predmetih tudi onkraj njihove materialne oblike in zunaj okvirov njihovih navideznih samoumevnosti.

So torej moji čevlji res zgolj oblačilo mojih nog, kot se zdi na prvi pogled?

Vstop na razstavo